Pooblaščene servisne delavnice se vse pogosteje soočajo s tem, da skušajo v primeru prometnih nesreč zavarovalnice obveznost zagotavljanja nadomestnega vozila iz avtomobilske odgovornosti povzročitelja nesreče prevaliti na servisno delavnico. Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri GZS – Podjetniško trgovski zbornici je v zvezi s tem pridobila pravni mnenji odvetniške družbe ter Agencije za zavarovalni nadzor in pregledala sodno prakso. Ta je jasna. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov iz zavarovanja AO, lahko zahteva povrnitev stroškov nadomestnega vozila ali najema enakovrednega vozila z odškodninskim zahtevkom zavarovalnici.

Člani Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev se pri delu pogosto soočajo z zahtevami strank, da jim brezplačno zagotovijo nadomestna vozila za čas popravila vozil, ki so bila poškodovana v prometni nesreči. V primerih, ko skušajo oškodovanci nadomestno vozilo pridobiti na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) povzročitelja nesreče, njihove zahtevke cenilci pogosto odslovijo z napotilom, da naj nadomestno vozilo zagotovi servis. Zato je sekcija pridobila pravni mnenji odvetniške družbe in Agencije za zavarovalni nadzor.

Ugotavljamo, da sta sodna praksa in pravna teorija nedvoumni. Oškodovanec, ki uveljavlja kritje stroškov nadomestnega vozila iz zavarovanj AO, lahko zahteva povrnitev škode tudi iz naslova, ker svojega vozila ne more uporabljati, dokler je to na popravilu oziroma dokler si ne zagotovi drugega vozila. Oškodovanec lahko začasni izpad uporabe premosti z najemom enakovrednega vozila, povrnitev stroškov zanj pa lahko zahteva z odškodninskim zahtevkom.

Zavarovalnice verjamejo, da se zavarovanec, ki od njih na podlagi obveznega zavarovanja povzročitelja škode zahteva nadomestno vozilo ali plačilo stroškov najema, ne bo spuščal v spor z zavarovalnico, saj bodisi nima potrebnega znanja, ali pa bi v pogovorih z zavarovalnico za dosego svojih pravic potreboval celo pravnega zastopnika. Da je takšna praksa zavarovalnic neprimerna, že dolgo opozarjajo številni pravniki ter tudi sodna praksa.

Nesporno je, da ima oškodovanec pravico do najema nadomestnega vozila iz zavarovanja AO, ki je enakovredno njegovemu. Priporočljivo je, da ta pridobi vsaj dve ponudbi za najem primerljivega nadomestnega vozila, ter da se z vidika ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarja ter varčnostjo odloči celo za najem vozila, ki je ene stopnje nižjega cenovnega razreda. Pravica do najema nadomestnega vozila zajema obdobje, ki je potrebno za popravilo ali nakup drugega vozila. Skladno z nemško sodno prakso se v primeru nakupa drugega vozila priznava do tri tedenski najem, kar bi bila lahko uporabljiva praksa tudi v Sloveniji.

Pomembno je, da se oškodovanec zaveda tudi, da mu v primeru, če se ne odloči za najem nadomestnega vozila, pripada abstraktna odškodnina za neuporabo poškodovanega vozila. V praksi to pomeni, da v kolikor oškodovanec namesto najema npr. hodi peš, uporablja kolo, javni prevoz ali si vozilo npr. izposodi pri sorodniku, zavarovalnica ni upravičena zavrniti morebitnega abstraktnega (ali t. i. pavšalnega) zahtevka za odškodnino. Slovenska sodna praksa še ni razvila meril o omejitvi trajanja najema, v nemški sodni praksi pa se ta pripozna v približni višini 30 % cene najema enakovrednega nadomestnega vozila.

Oškodovanci se morajo zavedati pravic, ki jih imajo in vztrajati pri njihovem uveljavljanju pri zavarovalnici, kjer je vozilo obvezno zavarovano, in ne pri izvajalcu servisne storitve.

 

Sodbe Višjega sodišča:

• VSL00002430
• VSL0057009
• VSK02076
• VSL41362