Omejitve in ukrepi na področju dejavnosti avtoserviserjev in prodaje vozil v času epidemije so prinesli tudi veliko zmede in negotovosti pri uporabnikih vozil. Teh je v Sloveniji več kot 1,5 milijona. Zato so predstavniki stroke, Sekcija avtoserviserjev pri OZS, Sekcija za osebna motorna vozila pri TZS ter Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS-Podjetniško trgovske zbornice, na današnji novinarski konferenci vlado pozvali k sooblikovanju ukrepov in opozorili na nujnost rednega servisiranja vozil in nemotenega delovanja dejavnosti tudi v času epidemije, ko je osebno vozilo za številne edino prevozno sredstvo.
V želji po izboljšanju splošne situacije v omenjenih dejavnostih so se združile tri sekcije iz treh zbornic in opozorile na pomen nemotenega delovanja avtoservisnih dejavnosti in prodaje vozil. »Želimo si dialog med pristojnimi odločevalci na ravni države in podjetji, da torej skupaj oblikujemo nabor ukrepov, ki bodo omogočali preživetje dejavnosti, ne glede na epidemiološko stanje. Doreči moramo takšne ukrepe, ki bodo omogočali normalno delo in hkrati preprečevali širjenje virusa,« je uvodoma pojasnil mag. Branko Lotrič, predsednik Upravnega odbora GZS-Podjetniško trgovske zbornice.
Govorci so na današnji novinarski konferenci večkrat poudarili neprimernost ukrepov v odlokih, ki ločujejo med nujnimi in nenujnimi popravili. »Z deljenjem na nujna in nenujna popravila sta ogrožena mobilnost in varnost v prometu. Resne posledice namreč ne izbirajo med nujnimi in nenujnimi popravili. S tem, ko se odlaša z določenimi popravili, pa lahko hitro narastejo tudi stroški popravil,« je med drugim pojasnil Miran Andrejek, predsednik Sekcije avtoserviserjev pri OZS, in poudaril, da je le redno vzdrževano vozilo varno na cesti. Po njegovem mnenju varnost v prometu ni varnost le vsakega posameznika, ampak so posledice lahko usodne za več udeležencev v prometu. »Zato vsako omejevanje servisiranja vozil predstavlja grožnjo za širšo družbo,« je še opozoril Andrejek.
Avtomobilska dejavnost združuje prek 5.000 poslovnih subjektov, zaposluje pa več kot 20.000 delavcev. Predstavniki te dejavnosti si želijo ohraniti vsa podjetja in delovna mesta ter obenem zagotavljajo, da so sposobni spoštovati vse ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. »V dejavnosti prodajamo, servisiramo in vzdržujemo vozila. Gre za predmete, ne ljudi. Dejavnost lahko opravljamo torej povsem brez kontaktov s strankami. Poleg tega imamo velike, prostorne salone in delavnice, kjer lahko zagotavljamo še višje standarde kot v drugih panogah. Na eno stranko lahko zagotovimo celo 150 kubičnih metrov, ne zgolj 30 kvadratnih metrov,« je dejal Zoran Sodnik, predsednik Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS-Podjetniško trgovske zbornice.
Andrej Štih, predstavnik Servisne mreže in dobave rezervnih ter nadomestnih delov, pa je poudaril: »Želim si, da bi bila celotna panoga umeščena med izjeme in bi lahko delali nemoteno. Tako bomo varni vsi udeleženci v prometu. Zato je naš namen spodbuditi vse odločevalce k pogovoru z nami, ki smo strokovnjaki na svojem področju. Poleg tega naše dejavnosti nikjer v Evropi niti na Balkanu niso bile v času epidemije omejene oziroma zaprte. Povsod, kjer je dovoljena uporaba vozil, je bilo omogočeno redno in vsakovrstno servisiranje vozil.« Po mnenju govorcev je Slovenija unikum na tem področju.
V javnosti so se večkrat pojavile tudi različne interpretacije Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, kar vnaša dodatno zmedo med potrošniki in tudi pri izvajalcih dejavnosti. »Ministrstvo za gospodarstvo na koncu razlage doda, da gre za neobvezujoče mnenje, ki ni pravno zavezujoče narave, zato lahko posamezni pristojni organi in sodišča v morebitnih postopkih zavzamejo tudi drugačno stališče do obravnavanega vprašanja. To pomeni, da drug pristojen organ, denimo inšpekcijska služba, lahko poda drugačno mnenje. To se nam zdi absurdno,« je poudaril Jožko Tomšič, predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri TZS.
Drastičen padec prodaje vozil in rezervnih delov Zaradi zaprtja oziroma omejenega poslovanja v času epidemije dejavnost prodaje vozil beleži 900 milijonov evrov manj prihodkov kot lani. Prodaja osebnih vozil se je z razglasitvijo epidemije drastično zmanjšala – slovenski trgovci so marca lani prodali za 62 % manj vozil kot leto prej, aprila pa celo 71 % manj. V celoti je bilo leto 2020 v prodaji vozil za skoraj 27 % slabše kot leto 2019, za dobrih 20 % pa se je lani zmanjšala tudi prodaja rezervnih delov. Ti statistični podatki kažejo na staranje slovenskega voznega parka, ki je že sedaj v povprečju staro 10 let, pri čemer v ospredje pride vprašanje varnosti v prometu in rednega vzdrževanja vozil.
Razmah dela na črno Govorci so opozorili tudi na delo na črno na področju avtoservisnih storitev, ki se je, podobno kot v ostalih dejavnostih, v času zaprtja izjemno povečalo. Po besedah Andrejeka je servisiranje »pod kozolci« tvegano, predvsem pa to ne pripomore k preprečevanju širjenja okužb.
Poslovanje avtomobilskih salonov in avtoservisnih delavnic je bilo na podlagi odloka za fizične osebe onemogočeno, do vnovičnega odprtja je prišlo šele februarja. Vendar pa v obalno-kraški regiji, ki se je znašla v rdeči fazi, ponovno veljajo omejitve in strožji ukrepi. Govorci so zato soglasno pozvali, da si vnovičnega zapiranja ali omejevanja dejavnosti ne želijo več v nobeni regiji, četudi pride tretji val. Prepričani so namreč, da lahko svoje delo opravljajo varno in ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov.
Dodatno gradivo za medije: